Obrambni mehanizmi psihe.
Pot samozdravljenja se bo začela z razumevanjem samega sebe, ozaveščanjem lastnih samodejnih reakcij na zunanje dražljaje in prevzemanjem teh nenadzorovanih reakcij pod svoj nadzor.
Avtomatske reakcije ali »obrambne mehanizme psihe« je prvi omenil in predstavil Sigmund Freud.
Funkcionalni pomen psiholoških obramb je zmanjševanje tesnobe, napetosti, nemira in frustracije, ki nastanejo zaradi nasprotja med impulzi nezavednega in zahtevami zunanjega okolja, ki nastanejo kot posledica interakcije z okoljem. Psihološka zaščita opravlja funkcijo uravnavanja človekovega vedenja, zaradi česar je bolj prilagodljiva, povečuje prilagodljivost, stabilizira psiho in normalizira stanje posameznika.
Glavni obrambni mehanizmi so: potlačitev, projekcija, zamenjava, racionalizacija, reaktivna tvorba, regresija, sublimacija, zanikanje.
Pri obravnavi mehanizmov psihološke obrambe posameznika je treba zapomniti naslednje:
1) obrambni mehanizmi se manifestirajo na nezavedni ravni, tj. oseba se ne zaveda, da uporablja obrambne mehanizme;
2) zaščitni mehanizmi se ne pojavljajo izolirano, tj. oseba običajno uporablja 1-2 obrambna mehanizma;
3) obrambni mehanizmi ščitijo človeka pred silno tesnobo in napetostjo, preprečujejo dezorganizacijo vedenja in pomagajo ohranjati integriteto posameznika.
4) zavedanje obstoja psiholoških obramb človeku pomaga bolje razumeti in sprejeti sebe!!!
V naslednjem članku si bom podrobno ogledala vsakega od zgoraj omenjenih duševnih obrambnih mehanizmov.
1.Potlačitev
Eden glavnih in primarnih mehanizmov je potlačitev, ki je sestavljena iz zavračanja dogodkov, misli in izkušenj, ki so nam neprijetne. Posledično se človek neha zavedati notranjih konfliktov in se tudi ne spominja travmatičnih dogodkov iz preteklosti. Potlačeni impulzi ne izgubijo svoje aktivnosti v nezavedni sferi in se pojavijo v obliki sanj, šal, naključne besede itd.
Potlačitev lahko primerjamo z jezom, ki se lahko zlomi - vedno obstaja tveganje, da se bodo spomini na neprijetne dogodke prebili. Psiha porabi ogromno energije, da jih zatre.
2. Projekcija.
Naslednji mehanizem po pomembnosti je »projekcija« – pripisovanje lastnih socialno nezaželenih občutkov, želja in teženj drugim. Ta psihološki obrambni mehanizem omogoča, da se človek razbremeni odgovornosti za lastne lastnosti in želje, ki se zdijo nesprejemljive.
Na primer, nerazumno ljubosumje je lahko posledica mehanizma "projekcije". Oseba, ki se brani pred lastno željo po nezvestobi, sumi, da partnerja vara.
3. Zamenjava.
V tem obrambnem mehanizmu se manifestacija instinktivnega impulza preusmeri z bolj ogrožajočega predmeta ali osebe na manj ogrožajočega. Na primer, prezahteven delodajalec kritizira zaposleno, ta pa se na manjše provokacije moža in otrok odzove z izbruhi jeze. Ne zaveda se, da ko postanejo predmet njenega draženja, preprosto zamenjajo šefa. V tem primeru je resnični predmet sovražnosti nadomeščen z nečim, kar subjektu veliko manj grozi.
4. Racionalizacija.
Racionalizacija kot obrambni proces je, ko si človek nezavedno izmišljuje logične sodbe in sklepe, da bi pojasnil svoje napake. To je potrebno za ohranjanje lastne pozitivne samopodobe. Ena najpogosteje uporabljenih vrst takšne obrambe je racionalizacija »zelenega grozdja«. To ime izhaja iz Ezopove basne o lisici, ki ni mogla do grozda in se je zato odločila, da jagode še niso zrele.
5. Reaktivna tvorba.
Reaktivna tvorba postane psihološki obrambni mehanizem, ko oseba pokaže dejanja, ki so nasprotna njegovim resničnim izkušnjam. V primeru te obrambne reakcije človek nezavedno spreminja eno duševno stanje v drugo (na primer sovraštvo v ljubezen in obratno).
To dejstvo je pomembno pri ocenjevanju osebnosti določene osebe, saj kaže, da so resnična dejanja osebe lahko le posledica prikritega izkrivljanja njegovih resničnih želja.
Na primer, pretirana jeza je v drugih primerih le nezaveden poskus zakrivanja zanimanja in dobronamernosti, navidezno sovraštvo pa je posledica ljubezni, ki je prestrašila osebo, ki se je nezavedno odločila skriti za poskusom odkritega izlivanja negativnosti.
6. Regresija.
Pri regresiji se človek vrne k prejšnjim oblikam vedenja. Regresija nam omogoča, da se prilagodimo travmatični situaciji skozi nezavedno vrnitev k oblikam vedenja, poznanim iz otroštva: joku, muhavosti, čustvenim zahtevam itd. Na nezavedni ravni smo se naučili, da takšne oblike vedenja zagotavljajo podporo in varnost.
Ta vrsta zaščite se še posebej pogosto kaže v primeru bolezni, ko se odrasel človek začne obnašati kot otrok. Regresija omogoča, da odvržemo breme odgovornosti za dogajanje: navsezadnje so bili v otroštvu za marsikaj odgovorni starši.
Zloraba regresije vodi v pomanjkanje uspešne življenjske strategije, težave v odnosih z drugimi ljudmi in nastanek psihosomatskih bolezni.
7. Sublimacija.
Sublimacija je nezavedno preusmerjanje negativne duševne energije v družbeno koristno delo. Sublimacija se izraža v tem, da oseba, ki doživlja nekakšen nevrotični konflikt, najde zamenjavo notranje tesnobe s prehodom na drugo dejavnost (ustvarjalnost, sekanje lesa, čiščenje stanovanja itd.).
Ta mehanizem velja za edino konstruktivno strategijo vedenja v situacijah psihološkega neugodja.
Sublimacija je produktiven obrambni mehanizem, ki je svetu dal ogromno umetnin.
#obrambnimehanizmipsihe #psicha